Memories remain.

Dobro jutro, no za nekatere vsekakor ne dobro. Prehladila sem se, kašljam in kiham in boli me grlo. In nekako komaj čakam naslednjo soboto, da pozabim na vse in grem za tistih 10 dni, nekam kjer ne nihče ne pozna.

Pri Lei je bilo vredu, samo kot sem pričakovala sem fotoaparat pozabila doma.

Včerajšnji dan je bil v resnici boljši kot sem mislila, da bo. Po kosilu smo z Hano in starci šli v Ljubljano v šoping in prvič po nekaj mesecih smo se imeli resnično super. Potem pa smo se zvečer z babami odpravile na pjačko, in bilo je zabavno.

Že najmanj 10x sem začela z pisanjem in še vsakič sem ko sem napisala nekaj vrstic vse skupaj zbrisala. Besede se ne zdijo prave in stavki so samo besede, ki ne sodijo skupaj. In v prsih me tišči. Težko diham. Zadnje čase se je zgodilo toliko nepričakovanih stvari, stvari za katere me je strah da se ne bodo uredile. In želim si, da bi jih lahko z kom delila. Vendar je vse kar dobim "Sanje Anja nehaj sanjati".

In končno sem se naučila narediti papirnate ptiče.

My blog speaks for me.

Trenutno si želim biti v Londonu, kjer poteka premiera zadnjega zdela Harry Potterja.

Občutek imam, da moram pisati, kot bi moje telo imelo neznansko potrebo po tem vendar vedno, ko začnem moji prsti obležijo na tipkovnici brez premikanja. In vse ideje, ki so mi čez dan prišle na misel izginejo. Glava ostane prazna čeprav telo čuti potrebo po pisanju.

Načrt za jutri je, da grem k Lei na rojstni dan in da preživim. In da ne pozabim fotoaparata doma, ker to poletje še nimam nobene slike.

Sanje, ki so se zdele tako resnične, tako blizu. Občutek, ko veš, da nekomu ni vseeno zate, ko veš da nekomu nekaj pomeniš. Objemi, ki so bili vse kar si je lahko želela. Poletje, ki se je bližalo koncu. Oh, kako zelo je sovražila tisti neizbežni občutek, ko veš je nečesa konce in da poti nazaj ni. Občutek ko ostanejo samo spomini, ki z časom  vse bolj bledijo. Dotik njegove kože ob njeno, še zadnji objem v slovo, solza ki mu jo uspe zatreti še preden doseže lice in besede, ki ostanejo neizgovorjene.

Hello july.

Sobota, ki se je začela slabo in je potem postala boljša, sedaj pa je ponovno gnila.

Malo prej sem imela po tem, ko mi je Kaja poslala povezavo neke slike iz tekmovanj tiste pri bliske spominov, ko gledaš stare fotografije in se spominjaš posameznih delov le teh. Razdiranje pokalov, vsaka vedno počne neki svojega, kregamo se, skupi jokamo in se smejimo, da nas bolijo trebuhi in nam po licih tečejo solze, smo neresne in svojeglave ampak, ko pa je potrebno smo sestre.

1. ttrenutno si na netu

2. visiš na faceboku

3. zdaj bereš to

5. nisi opazil da št. 4 manjka

6. zdaj preverjaš

7. zdaj se smejiš ker si tak idiot

8. ne moreš se dotakniti vseh zob z jezikom

9. idiot si ker to probaš

10. resnica pod št. 1 je laž

11. spet si idiot ker gledaš kaj je pod št. 1

12. smejiš se ker si dojel da si idiot

Ker sem se za tistih nekaj sekund resnično nasmehnila sama sebi.

Ležala sta sredi jase in zrla v zvezde, ki so sijale nad njima. Zanjo je bil on samo še ena oseba v njenem življenju, ki bo z časom izgubil čar in učinek, ki ga je imel nanjo. Dejanja, spomini in preteklost so jo naučil, da so osebe, ki stopijo v njeno življenje samo začasni. In naučila se je, da se nikoli ne sme prepustiti občutku navezanosti. Ljubezen ji je bila tuja, bila je nekaj kar nikoli ni poznala in si nekako ni želela spoznati. Uživala je v trenutkih, ko je v trebuhu čutila metuljčke in  v mednožju ščemenje, vendar je vedela, da so te stvari samo začasne. Ko so občutki izginili je obrnila nov list, pozabila na včerajšnji dan in se predala novim stvarem, katere so jo za tistih nekaj trenutkov naredile srečno.

Attachments leads to expectations and expectations leads to disappointments.

You jump, i jump remember?

Upala sem, da bo to poletje še boljše od lanskega vendar vse kaže da bo slabše. In pogrešam tiste dneve, ko sva bili skupaj jaz in ona in neskončno časa za vse neumnosti, ki sva jih bile sposobne narediti.

Do i get bonus points, if i act like i care?

Zadnjih 10 minut sem presedela pred odprtim oknom za nov blog in z prsti na tipkovnici ter razmišljala kaj bi napisala. Nič, na misel mi ni prišla niti ena sama ideja.

Zdi se mi, da bo to poletje predvsem zabito z gledanjem 90210.

5 razlogov zakaj enostavno moraš oboževati poletne počitnice:
* ker si lahko celo noč pokonci in potem spiš podnevi.
* ker si ves dan lahko v pižami in brez modrca.
* ker ti preden greš ven ni potrebno nase navleči 16 stvari da te potem ne zebe.
* ker vedno lahko v zadnjem trenutku sestaviš načrt za večer in veš da bo odličen.
* ker na voljo dovolj časa, da se usedeš in si prebereš resnično dobro knjigo.

Enostavno nimam dobrega dneva za nič danes.

Fuck love.

Šole je uradno konec in začetek poletja nebi mogle biti boljši. Čeprav nekateri še ne moremo povsem uživati v počitnicah.

Petek je bil nepozaben in glede na to, da sem še malo preden sem šla odločala ali bi šla ali ne, bi mi bilo če nebi šla žal. Domov sem prišla ob pol 4h in sem šla naravnost v posteljo, soboto in nedeljo sem tako rekoč prespala, moje noge in vrat pa so v strašnih bolečinah že dva dni.

7 facts about my room.

* v njej so vse moje najljubše stvari.
* stene moje sobe so posebne, ker so polepljene z spomini.
* prvi predal pri nočni omarici ne odpiraj, nikoli razen če ti dam dovoljenje.
* postelja, je moja največja ljubezen.
* nikoli ne pričakuj, da bo popravljena ker nebo.
* odpiranje omar zna biti nevarno.
* knjige in plišaste igrače so nekaj brez česa ne gre.

I'm sorry i wasn't lestening. I was thinking about having sex with you.

No excuses.

Če bodo vsi vikendi med poletnimi takšni kot so bili zadnji trije bodo moja jetra odpovedala in moja pljuča bodo zbolela za rakom.

Preživela sem še en odličen vikend. V petek se je šoping iztekel po načrtih in kupila sem vse razen čevljev. V soboto sem bila na nekem pikniku kjer sem 2 uri skupaj skakala po trampolinu in me posledično še vedno bolijo podplata, z Hano sva imeli resnično dober pretep, ki pa se je na žalost končal z modricami na mojih nogah. Potem sem šla z Maticom v Ljubljano ker je Blaža peljal na Sidartho in potem mene v Turnše na Čudežno noč. Pri Mateju smo igrali drikopoly in potem počakali, da so čarovnice prižgale kres. Ker je bilo malo preveč pijače vključene se je nedelja prespala.

Cause in the end all you really have is memories.

Večer kot vsi tisto poletje, le da je bilo tokrat drugače. Tokrat je nekje v zraku, nekaj kar jo je dušilo in ji ni pustilo, da se prepusti svobodi, ki jo je imela. In ko so se ljudje začeli zbirati ob ognju, ki so ga prižgali malo prej, je vedela. V glavi so se vrtele podobe, spomini, dejanja, pomešana in neurejena. Vdihnila je, globoko pot vdihneš ko nekaj časa plavaš pod vodo brez zraka. In podobe, spomini so se postavili v vrstni red. Misli so odplavale, nazaj v čas, ko ga je poznala in imela rada. V trenutke ki sta jih preživela skupaj. V čas ko sta obstajala samo onadva.

But the memories are so hard to let go.

Ker sem umrla od smeha.

Fuck regrets!

Zdi se mi, da je teden minil z svetlobno hitrostjo, kar lahko pomeni samo eno. Da se bliža poletje. Poleti čas vedno hitreje mineva saj pri meni je bilo vedno tako.

Vem ponovno zanemarjam svojo najljubšo stvar, pisanje bloga vendar v zadnjih dneh enostavno ne najdem časa. Dopoldne hodim na prakso, popoldne prespim ali pa se učim, zvečer pa pogledam kak film ali berem knjigo in potem enostavno pozabim na blog.

Jutri je petek in načrt je takšen, da upam da bom lahko prej zaključila z prakso, da se potem spokam v Ljubljano v šoping in po nov telefon. In dobra novica je, da je Matic KONČNO naredil izpit za avto. Yay him.

Iz vročega poletnega dneva je zakorakala skozi velika, težka lesena vrata in ko se je hladen zrak dotaknil kože jo je po vsem telesu zmrazilo. Iz sebe je izdihnila vroč soparen zrak, ki jo je dušil in vdihnila. V njenih nosnicah se je razširil domač vonj po zatohlem, po papirju ki je počasi z leti razpadal, lahko je zaznala nešteto vonjev in vsak iz med njih ji je bil tako prijeten, domač. Noge so je same odnesle na oddelek kjer je vedno iskala knjige. Preletela je police in si jih nekaj izbrala. Oboževala je vonj po starih že tisočkrat prebranih knjigah, ki so nosile na milijone zgodb in dogodivščin iz krajev kjer so bile.

I miss these things:

* Vstati od osmih in se iti igrati do večera ne glede na to kakšno je bilo vreme.
* Se ne obremenjevati kako izgledamo.
* Se ne sikerati če mu nismo ali ji nismo bili všeč.
* Umazati se ter potem priti domov in si narediti milnate kopeli.
* Ko je bilo preklinjanje še tako zelo grda stvar.
* Ko nismo preživeli vsega dneva na facebooku.
* Ko je bil edini razlog da so dekleta jokala ker so se udarila ali pa je nekdo umrl.
* Ko si se zvečer pred spanjem stisnil v mamin objem.
* Ko so naši starši načrtovali s kom bomo hodili na zmenke.
* Ko nam še niso sodili za vsako malenkost.

 5 things to do this summer:

Ostajati pokonci do 5 zjutraj.

Napiti se ga v ponedeljek.

Dovoljeno mi biti da počnem karkoli si želim. 

Imeti fotoaparat vedno pri sebi.

Imeti poletje kot ga imata PHINEAS & FERB.

We all tried to grow up too fast.

Želim se naučiti izdelovati take ptice.