Preživela sem še en odličen vikend. V petek se je šoping iztekel po načrtih in kupila sem vse razen čevljev. V soboto sem bila na nekem pikniku kjer sem 2 uri skupaj skakala po trampolinu in me posledično še vedno bolijo podplata, z Hano sva imeli resnično dober pretep, ki pa se je na žalost končal z modricami na mojih nogah. Potem sem šla z Maticom v Ljubljano ker je Blaža peljal na Sidartho in potem mene v Turnše na Čudežno noč. Pri Mateju smo igrali drikopoly in potem počakali, da so čarovnice prižgale kres. Ker je bilo malo preveč pijače vključene se je nedelja prespala.
Cause in the end all you really have is memories.
Večer kot vsi tisto poletje, le da je bilo tokrat drugače. Tokrat je nekje v zraku, nekaj kar jo je dušilo in ji ni pustilo, da se prepusti svobodi, ki jo je imela. In ko so se ljudje začeli zbirati ob ognju, ki so ga prižgali malo prej, je vedela. V glavi so se vrtele podobe, spomini, dejanja, pomešana in neurejena. Vdihnila je, globoko pot vdihneš ko nekaj časa plavaš pod vodo brez zraka. In podobe, spomini so se postavili v vrstni red. Misli so odplavale, nazaj v čas, ko ga je poznala in imela rada. V trenutke ki sta jih preživela skupaj. V čas ko sta obstajala samo onadva.
But the memories are so hard to let go.
Ker sem umrla od smeha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar