Memories remain.

Dobro jutro, no za nekatere vsekakor ne dobro. Prehladila sem se, kašljam in kiham in boli me grlo. In nekako komaj čakam naslednjo soboto, da pozabim na vse in grem za tistih 10 dni, nekam kjer ne nihče ne pozna.

Pri Lei je bilo vredu, samo kot sem pričakovala sem fotoaparat pozabila doma.

Včerajšnji dan je bil v resnici boljši kot sem mislila, da bo. Po kosilu smo z Hano in starci šli v Ljubljano v šoping in prvič po nekaj mesecih smo se imeli resnično super. Potem pa smo se zvečer z babami odpravile na pjačko, in bilo je zabavno.

Že najmanj 10x sem začela z pisanjem in še vsakič sem ko sem napisala nekaj vrstic vse skupaj zbrisala. Besede se ne zdijo prave in stavki so samo besede, ki ne sodijo skupaj. In v prsih me tišči. Težko diham. Zadnje čase se je zgodilo toliko nepričakovanih stvari, stvari za katere me je strah da se ne bodo uredile. In želim si, da bi jih lahko z kom delila. Vendar je vse kar dobim "Sanje Anja nehaj sanjati".

In končno sem se naučila narediti papirnate ptiče.