nedelja, 1. april 2012

I guess goodbyes are the only perfect things we get.

As long as we have each other we're both gonna be okay.

Sredi plesa se je ustavila, njeno telo je spreletel čuden občutek in kožo ji je oblila kurja polt. Vedela je, da se mora vrniti nazaj vem in jo poiskati kajti drugače se nikakor nebo umirila. Začela je hoditi proti izhodu in jo iskati z svojim pogledom, tam je bil nekdo iz družbe z katero sta prišli in upajoč se je zazrla vanj, da ji pove kje je ona. Strah v njej je naraščal ko je izvedela, da je ni z njim. Srečala je še nekaj znancev in jih upajoč da so jo videli povprašala po njej, ko so ji povedali, da je tudi oni niso nič videli, se je v njeni glavi odvilo milijone različnih prizorov kje bi lahko bila in kaj bi lahko vse bilo z njo. Prijatelj ji je predlagal naj jo pokliče na telefon a je njenemu telefonu kot vedno umrla baterija. Panika je postala vse večja, kaj če si je kaj naredila, kajti vedela je da je popila veliko preveč. Življenja brez nje si ni znala predstavljati. Še enkrat se je ozrla okoli sebe in tam je bila naslonjena naj, ki je imel svoje telo naslonjeno na ograjo za sabo. Njune ustnice so bile združene v poljub, združene v eno. Z nasmehom na ustnicah je stekla do nje, mu jo iztrgala iz objema in jo stisnila v svojega.


People are just people they shouldn't make you nervous.

Bilo je poletje, ležala sta v njegovi postelji v tesnem objemu. Pogledala je na uro, ki je kazala 9.16, jutranje sonce je metalo drobne žarke na njen obraz, skozi odprto okno je prihajal topel poletni zrak. Pogledala je v njegove oči in vedela je, da sta bila pijana eden drugega.

Tisto poletje se je naučila kako skrivnosti povedati zvezdam, naučila se je kako noči preživeti v dnevni sobi v majicah nekaj številk prevelikih. Bila je srečna. Dokler ni svoje podobe ujela v ogledalu in vse kar je videla je bila oseba, ki je ni prepoznala. Nekoliko starejša in ne čisto prepoznavno na kakšen način so njene oči žarele. Šale in ne pričakovane zaljubljenosti niso več tako zelo zabavne. Sediš v krogu z prijatelji, ki so praktično z leti postali neznanci. Pijemo pivo, kot da smo stari, odrasli in utrujeni, ko v sebi tekmujemo in si obupno želimo prenehati in uiti na sonce, da bi ponovno čutili sončne žarke na naši koži.

Tisto poletje se je ponovno naučila kako biti krhka in svobodna.


Psychological fact: When your mood's not good without any reason your definitely are missing someone.

To je verjetno pomenilo, da ga je pogrešala vsak dan posebej. Pogrešala je zven njegovega glasu ko sta ob večeri ko dneva nista prebila skupaj govorila po telefonu. Pogrešala je tiste kdo ima koga bolj rad prepire in crklanje ob katerem sta vedno zaspala. Pogrešala je sporočila za dobro jutro in lahko noč. Pogrešala je njega, a se je tega začela zavedati šele sedaj, ko je bilo vse že prepozno. Vedela je, da se je on končno premaknil naprej, obrnil nov list v knjigi življenja in pozabil na njo. Sedaj je bila na njenem mestu tista druga punca, ki mu je pomenila svet kot mu ga je nekoč ona. Včasih si je želel iti v preteklost in popraviti napake, spremeniti dejanja, a je hkrati globoko v sebi vedela, da bi tudi če bi to lahko naredila nekoč še vedno prišel tisti dan. Dan, ko se je zavedala, da potrebuje v svojem življenju nove ljudi, nove izkušnje in dejanja, da potrebuje odkriti pravo sebe. Vendar vedno je vedela da bo nekaj ostalo večno kot zvezde v vesolju.



Ni komentarjev:

Objavite komentar