sreda, 2. november 2011

Maybe i'm just too fucking complicated for anyone to love.

Počitnice se počasi iztekajo in za mano so nepozabni dnevi. Kino z družbo, ki jo poznam pa mi je vendar na nek način tuja, drugačna pa vendar odlična. Večer z mojimi ljubicami, za katere imam vedno preveč besed in brez katerih si ne znam predstavljati svojega življenja. Bowling v Celju ker smo pač svetovni idioti in se peljemo v Celje samo zato, da gremo na bowling. In pa večer Gospodarja prstanov, ki je bil obarvan z alkoholom in travo. Nato sledi spanje in spominjanje ljudi ki jih nikoli nisem poznala. Za naslednje nekaj dni so sicer že načrti ampak pustimo se presenetiti.


Perfect people aren't real and real people aren't perfect. So you can either love people for their flaws or hate them because they are real.

Z časom je zbledelo vse in vse kar je čutila sedaj je bil strah. Strah pred tem, da bi se nekomu odprla mu zaupala svoje srce. Čudila se je kako zelo se ljudje lahko spremenijo v enem letu. Zdelo se ji je da se ne pozna, kot da bi bila tujec ki ga opazuje z svojimi očmi, poskuša uganiti in razvozlati njegovo zgodbo a na koncu spozna, da je ves trud zaman. Včasih se je znala odpreti, se zaupati in izliti svoje srce. Sedaj nezna več, vse kar jo teži, vse kar čuti drži v sebi. In sprašuje se ali to dela zaradi sebe zaradi tega ker se je spremenila ona ali zato ker se je spremenil svet. Ker se je svet in družba v kateri živi spremenila v obsojanje drugačnosti.


If it hurts this much then it must be love.

Včasih si je želela, da bi znala brati njegove misli. Samo zato, da bi vedela kaj si resnično misli o njej. In spravljalo jo je ob živce kajti nikoli ni vedela ali misli resno ali se z njo samo igračka. Tako velikokrat si je želela, da bi ga lahko objela in poljubila, da bi bil lahko njen.


Ni komentarjev:

Objavite komentar