She has a problem in her head.

Zbolela sem. Vročina, prehlad in prehlajene učke, kar pomemi da neprestano jokam oziroma vsaj zgleda kot da bi. Čeprav je pozitivna strah tega in sicer to, da mi jutri ni treba v šolo. Upam samo, da se do petka pozdravim. Do takrat pa so papirnati robčki, krema za kožo, čajčki, limonada in lekadoli moji novi najbolši prijatelji.

It was her secret.

Stopila je iz hiše ter se še tesneje ovila v plašč, ki ga je nosila. Pospešila je korak in ga ko je stopila v zavetje dreves upočasnila. Oboževala je sprehode po jesenskem listju. Le še nekaj metrov jo je ločilo od velikega prevrnjenega drevsa ki je ležal na robu jase. Ko ga je dosegla se je vsedla na travo tako, da je bila z hrbtom naslonjena na prevrnjeno deblo in da je bil njen pogled usmerjen na jaso. Oboževala je ta kraj, vedno ko je potrebovala prostor za razmišljanje je prišla sem. In najbolšje od vsega je bilo, da je zanj vedelo le malo ljudi. Na nek način je bila jasa njena skrivnost.

Ker bi bilo življenje brez njih dolgočasno.