Ne spomin se kdaj sem nazadnje pisala v prvi osebi. Zadnje čase veliko rajši pišem v drugi ali tretji, ljubše mi je zaradi tega ker tako ljudje nikoli ne vedo ali govorim o sebi ali o nekom, ki oživi samo v moji glavi.
Počitnice so skoraj tu in jaz sem kot pričakovano zbolela. Prehlad in vročina. Že dva dni pijem čaj in limonado, jem mandarine in se filam z tableti. In če bo vse posreči grem jutri v šolo ker moram nujno iti iskat nekaj zvezkov v omarico. Počitnice bojo verjetno ene boljših. Vsaj načrti so takšni. Predvsem so v načrtu vse stvari, ki so prepovedane. Ampak vedno pravijo, da če ti nekaj prepovejo narediti to narediš še rajši.
Don't ask me why.
"Ali ga imaš rada?" vprašanje, ki si ga je postavila vsakič ko je pomislila nanj. O njem je imela toliko različnih mnenj in do njega je gojila toliko različnih čustev, da še sama ni vedela katera so prava. Dan brez njegove bližine je bil eden tistih, ki jih je le z težavo preživela. Počutila se je ujeto med svetom sanj v katerem je srečna, srečna z njim in svetom kjer ji je bil neznanka. Nekdo, ki ga je poznala pa vendar nikoli vedela ali misli resno ali ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar