Vprašanje, ki si ga je že neštetokrat postavila v svoji glavi in nanj imela vedno isti odgovor. Sama sebe, strah pred zavrnitvijo pred tem, da je zanj le prijateljic, ena tistih najboljših. Vedno preden zaspi, se sprašeje, če ve da je vse na kar misli preden zaspi. Če ve, da je zanjo več, veliko več kot samo prijatelj.
Današnji dan je bil eden slabših. In zanj imam 3 besede, razočaranje, razočaranje in razočaranje.
Prvič nad starši, drugič nad sabo in tretjič nad ljudmi okoli sebe. Nad starši, ker sovražim to, da vedno postavljata druge pred mene in Hano, kot da so oni nekaj kar mi dve nisva. Nad sabo, ker vem, da ima mami prav, da si moram z glave zbiti trmo in jezo in vse tiste slabe lastnosti pa vendar vedno znova počnem te stvari. In nad ljudmi okoli sebe oziroma samo nad določeno osebo. Včasih se mi zdi, kot da tamala (neka družinska prijateljica) nebi imela svojega mišljenja, svojega življenja. Vse kar imam jaz mora imeti ona. Sem imela jaz v sobi na steni miki miško jo je imela ona, imam jaz 3 uhane v levem ušesu jih ima ona, imam jaz novo profilno sliko z očali jo ima ona, imam jaz nov telefon ima ona istega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar