V trenutku, ko ga je zagledala in so se njene oči srečale z njegovimi, je v telesu začutila čuden občutek, kot da bi jo neka navidezna privlačna sila vlekla v njegovo smer. Nepozabna zabava se je bližala koncu, večina ljudi, ki so se je udeležili je že spala v svojih kotičkih. Le še nekaj tistih neutrudnih je sedelo na klopi in razpravljalo o nečem , pogovoru je nehala slediti že nekaj časa nazaj, odplavala je njena glava je bila polna letečih, neulovljivih misli in zaželela si je malo miru in tišine. Zapustila je sobo in se odpravila na hodnik, kjer se je usedla na stopnice in glavo naslonila na kolena. Nekaj minut za njo je zaslišala odpiranje vrat in zasledila počasno gibanje, ki se je končalo ko je njegovo telo obmirovalo od njenem. Preplavil jo je občutek, ki ga je nekoč že poznala vendar ga je z dnevi pozabila. Pozabila je kako zdelo dobro se je počutila takrat, ko je preplavil njeno telo. Začetna tišina, ki nikakor ni bila neprijetna se je hitro spremenila v pogovor, bežne poglede in dotike. Skozi okna je začela svetiti prva jutranja svetloba, vendar njima še vedno ni bilo do spanca. Prepustila se je, svojim malim demonom je dovolila na površje in se utopila v trenutku. Njena mala dlan je bila skrita v njegovi, ko ji je z prsti drsel po notranji strani le-te. Na svojem obrazu je začutila nasmeh, enega tistih pristnih, za katerega ne veš, da ga imaš na obrazu dokler ti ga nekdo ne vrne. V svoj pogled je ujela njegove oči in jih motrila z svojimi in preden se je dobro zavedala svoje naslednje poteze je on svoje ustnice prislonil na njene. Medtem, ko jo je poljubljal si ona ni mogla pomagati, da se nebi nasmehnila. Začutila je, da je počasi zaključeval z grizljanjem njene ustnice in v glavo ji je švignila misel, da noče da se konča. Ko je svojo glavo odmaknil od njene, je bilo vse kar si je želela, da bi lahko še nekaj časa ostala tesno ob njem. In kot, da bi ji prebral misli jo je stisnil v svoj objem, v enega tistih medvedjih objemov, ki jih je tako zelo pogrešala. Odrinila je misli na jutro v nek prašen del svoje glave in z odprtim srcem sprejela vase staro prijateljico, ki jo je že nekaj časa pogrešala in obupno potrebovala, tisto prijateljico, ki jo vedno pustila brez besed. Srečo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar