Whatever we had, can we have it back?

Sedela je na debelem hlodu nekega podrtega drevesa, pred njo je prasketal ogenj ali bolje rečeno tisto kar je od njega še ostalo. Drobne iskrice oranžne barve so se dvigale proti nebu in nato nekje na sredi poti ugasnile. Od njih je ostal samo še droben košček pepela. Po njenem hrbtu so se sprehodili mravljinci in čeprav je ni zeblo se je tesneje ovila v jopico ki je ovijala njeno telo. V svoji glavi je čutila rahlo omotičnost. Njena prijateljica bi zagotovo rekla, da je pijana od ljubezni. Nasmehnila se je ob misli in si z tem zagotovila nekaj začudenih pogledov njenih prijateljev, a se za njih ni zmenila. Vajena je bila, da so jo ljudje gledali na drugačen način kot vse ostale. Včasih se ji je zdelo, da ne spada v to njeno družbo, na trenutke se je počutila kilometre daleč od njih. Spet drugič se je počutila tako blizu, mogoče celo preblizu.

Pogrešala je nekoga, ki bi jo imel rad, na način za katerega je vedela, da bi mu ga lahko vračala. Zveza je bila nekaj kar resnično ni potrebovala. Potrebovala je nekoga, ki bi jo poznal v dno duše, vendar hkrati nekoga, ki bi poznal vsak košček njenega telesa in njene kože. Potrebovala je najboljšega prijatelja, nekoga da bi prenašal njo samo takšno kot je z vsemi napakami. Pa vendar je hkrati potrebovala nekoga, ki bi na koncu dneva samo ležal ob njej nekoga, da bi z njim delila vse svoje skrivnosti tudi tiste, ki jih svojemu najboljšemu prijatelju nebi mogla nikoli zaupati. Potrebovala je najboljšega prijatelja in ljubimca.

Writing is struggle against silence.

I'm a writer,

writer of fictions.

I'm the heart that you call home.

And i've weitten pages upon pages,

trying to rid you from my bones.



One touch, that's all it takes.

Now i remember what anxiety feels like. I'm an idiot because i thought it had gone away. But the truth is i've been buried underneath so many things that i forgot what it's like to feel anything at all. Anxiety is good. It's a sign that i haven't completely shut off. Sometimes i wonder why i don't just grab all my shit and start over. I want to feel somethnig other than anger, disappoinment and fear. There just has to be more.

Nikoli ni zares verjela v pravljične srečne konce. Ti so bili le za otroške pripovedke. Otroci potrebujejo varnost prepričanja v srečne konce. A ona je že kot otrok vedela da je resnično življenje, niz vzponov in padcev in da je pravljični konec odvisen od nje same. Vse je bilo od odvisno od tega kako visoki bodo vzponi in kako globoki bodo padci in ne od števila enih in drugih. Pomembno se je pobrati, ko padeš in tvoj rečni konec je korak bližje.

From young we were taught how to love but not how to stop.

At the end of the day, all we have is who we are.

Vedno se ji je zdelo smešno, kako so jo ljudje vedno znova poskušali prebrati. Priti do bistva njene celote in odkriti njen notranji jaz. Vsak, ki se mu je odprla in mu zaupala svoje srce, dušo in telo. Fant, prijatelj ali prijateljica, včasih celo njena družina so iz nje hoteli narediti nekaj kar nikoli ni bila. Nekaj kar je sovražila iz dna svoje duše. Oboževala je dolge noči preživete na njeni jasi, ko je zrla v nebo in opazovala zvezde. Dolga jutra, ki jih je vedno prespala, zvok dežja, ki jo je ponesel v sanje. Majhne stvari, ki so pomenile več kot vse drugo. Srečna je bila v svojem malem svetu, sama z seboj in sovražila je ko so ji ljudje solili pamet kako naj živi svoje življenje.

You can close your eyes to things you don't want to see, but you can't close your heart to the things you don't want to feel.

Vedela kaj potrebuje, le da nikoli ni imela poguma, da bi si to tudi vzela. In prav tako je vedela to, da je to nekoč že imela, le da se tega takrat ni zavedala. Potrebovala je nekoga, ki je bil pripravljen na milijone vprašanj, ki so se pojavljala v njeni glavi. Nekoga ki bi sprejl njeno družino, prijatelje in njen apetit za hrano. Potrebovala je osebo, ki je bila pripravljena na njene izpade joka vesele ali žalostne, odkrite pogovor, domišljijo, sanje in sprehode v dežju. Predvsem pa je potrebovala nekoga, ki bi jo imel rad zaradi tega kar je. Pa vendar je vse to nekoč že imela.

Writing is easier than speaking

I can't think straight.

There's to much to say, no words to saj it, and no one to say it to.

I'm turning my feeling off,

because they cause me to much trouble.

I just want someone to cuddle with.

I don't want to talk just cuddles and warmth.

Za lepši dan.