četrtek, 8. marec 2012

One touch, that's all it takes.

Now i remember what anxiety feels like. I'm an idiot because i thought it had gone away. But the truth is i've been buried underneath so many things that i forgot what it's like to feel anything at all. Anxiety is good. It's a sign that i haven't completely shut off. Sometimes i wonder why i don't just grab all my shit and start over. I want to feel somethnig other than anger, disappoinment and fear. There just has to be more.


Nikoli ni zares verjela v pravljične srečne konce. Ti so bili le za otroške pripovedke. Otroci potrebujejo varnost prepričanja v srečne konce. A ona je že kot otrok vedela da je resnično življenje, niz vzponov in padcev in da je pravljični konec odvisen od nje same. Vse je bilo od odvisno od tega kako visoki bodo vzponi in kako globoki bodo padci in ne od števila enih in drugih. Pomembno se je pobrati, ko padeš in tvoj rečni konec je korak bližje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar