torek, 25. september 2012

The problem, is fariytales don't come true.

I't been weird lately. I feel like I'm not here even though I am.

Včasih je pozno ponoči ležala v svoji postelji, zrla v plastične zvezde, ki so krasile njen strop in jokala. Brez razloga, pa vendar z nešteto le teh. Ker nikoli ni bila dovolj dobra, zaradi stvari katere so o njej govorili popolni tujci. Ker njena družina ne funkcionira na način, na katerega bi družina morala funkcionirati. Ker je le stranska igralka v svojem lastnem življenju. Neprestano ji govorijo naj se neha pritoževati in obremenjevati z vsemi tistimi ne pomembnimi stvarmi. Naj neha delati dramo iz vsake najmanjše stvari. Zato je stvari začela zadrževati v sebi, in ob tem samo sebe spremenila v tempirano bomo, ki stoji in čaka, na svoj čas da jo raznese. Pretvarja se, da je najsrečnejše dekle na svetu, vendar ko ostane sama se zlomi.


Maybe i am just too fucked up for anyone to handle.

Si se kdaj zaljubila v osebo za katero si vedela, da se nebi smela? Se na vse načine upirala svojim čustvom a so na koncu vseeno zmagala. Z vsakim novim dnevom si padala v večjo luknjo iz katere ni bilo izhoda in poskušala skriti svoje občutke na vse možne načine. In na koncu so vsi drugi ljudje, ki so te poznali samo bežno vedeli tvoja čustva, le oseba ki so ji bila namenjena ne.


None of us are perfect, we all come with baggage.

Sončna in topla poletna jutra so postala temačna in meglena. Ulična svetila se poigrava z mojo senco, ko zavita v jakno in šal hodim proti avtobusni postaji. Odvržem cigaretni ogorek in stopim na avtobus, vdihnem topel in zatohel zrak, se še vedno napol v spanju nasmehnem vozniku in se usedem na svoje običajno mesto. Sedim in opazujem kako svet leti mimo mene, po glavi se mi podi nešteto misli in ko končno ujamem eno od njih se zavem, da je resnično čaš, da pustim poletni radosti, da jo odnese skupaj z listi iz dreves, ki se pripravljajo na skrivnost, ki jo lahko prinese le zima. Zvem se, da je ponovno prišel čas branja starih knjig in pitja kave, da lahko prebereš še tistih naslednjih sedem poglavji preden te odnese spanec.
Vendar se mi ta jesen zdi drugačna, mogoče pa je tak le september. Zdi se mi da ta september ni le branje starih knjig in pitje kave v lokalih, kjer zmrzuješ zunaj na mrazu samo zato, da zraven lahko uničuješ svoja pljuča z cigaretnim dimom. Zdi se mi, da je ta september spominjanje same sebe, da me ne sme biti strah se zaljubiti in da bi se mogoče morala začeti bati umiranja.
Ta jesen je predvsem upanje, da bom mogoče našla nekoga, ki me bo po pijani in megleni noči nesel domov. Da bom našla nekoga, ki me bo sprejel z vso mojo prtljago iz preteklosti in bo kljub skrivnostim, ki si jih bosta zaupala najini telesi ostal ob meni in se vame mogoče celo zaljubil. Da me bo zjutraj zbudil vonj po kofeinu, ko bom objeta ležala v njegovem objemu. 

sreda, 19. september 2012

Gone by mornin light.

I feel like we've messed this up to much to even start to fix it.

Sedela je za kuhinjsko mizo, opazovala mati in se trudila, da na noben način nebi pokazala, da jo je ponovno prizadel. Sedela je in se zadrževala, da nebi stekla v svojo sobo zaloputnila z vrati in se zjokala ponovno. Hotela mu je dokazati, da ji ne pride do živega nič več, čeprav ji še vedno je, z vsako izrečeno besedo posebej. Odmislila je misel na grajo in se izgubila pri pogovoru med materjo in očetom. Ujela je tisti del v katerem se je pritoževal dan vsemi možnimi stvarmi. Brez besed in z krožnikom, na katerem je bila hrana, ki se je niti ni dotaknila, odložila krožnik, ogovorila na zastavljeno vprašanje in odkorakala v svoj mali svet.

Včasih si je želela pobegniti, ne daleč in ne za dolgo. Samo zato, da bi videla če bi opazili. Čeprav je vedela, da mati bi, jo je neprestani preganjala misel na očeta. Bi  mu bilo mar?



četrtek, 13. september 2012

Live fast, die young and leave a beautiful pourpe.

Tudi ljubiti je dobro: ker ljubezen je težka. Da ima človek človeka rad: to je mogoče najtežje, kar nam je naloženo, najhujše, zadnja vaja in preizkušnja, delo, za katero je sleherno drugo delo le priprava. Zato mladi ljudje, ki so začetniki v vsem, še ne poznajo ljubezni: morajo se učiti. Z vsem bitjem, z vsemi močmi, sklenjeni okoli svojega samotnega plahega, k višku dvignjenega srca se morajo učiti ljubiti. Učna doba pa je zmeraj dolga,  zaokrožen čas in tako je ljubezen za ljubečega za lep čas in daleč v življenje - samota, stopnjevana in poglobljena osamljenost. (Pisma mlademu pesniku)
____________________________________________________________________________________

Happy endings are just stories that haven't finished yet.

Zvok budilke jo je predramil iz čudovitih sanj, ki jih je v trenutku, ko so se njene misli zavedale budnosti, pozabila. Obležala je postelji tesno zavita v odejo in prisluhnila zvokom dežja zunaj. Zaželela si je, da bi lahko ostala v postelji, skuhala bi si čaj se zavila v odejo in vse dan gledala filme, brala in opazovala dežne kaplje, skozi okno. Vendar je bilo vse skupaj nemogoče vstala je in pozabila na misel o lenobnem dnevu. Vendar se ni odpovedala vsemu. Ko je sedela v razredu in je profesorica razlagala rekočo snov je ona odplavala. Izklopila je vse okoliške zvoke in se prepustila mislim. Opazovala je dežne kaplje, ki se združijo z pločnikom in cesto ter se razpršijo. Spomnilo jo je na kako se je ona zaljubila v njega. Brez pogojno in v celoti, padajoča in izgubljena.


Imagine meeting someone who understood even the dusties corners of your mixed-up soul.

Zadnji 2 leti hrepenim, si želim in upam, da bi srečala nekoga, ki bi se tako rekoč zaletel v mene in bi me pustil  brez besed. Nekoga, ki bi pustil svoje odtise na moji koži in me naredil živo, ker že predolgo časa samo obstajam v nekem svojem svetu. Nekoga ki bi pustil svoj pustil pečat na mojih ustnicah. In čeprav ne verjamem v ljubezen na prvi pogled še vedno upam.

Živimo v svetu kjer se sex in romantika neprestano mešata. Fantje so naučeni, da je če punco porinejo od steno ter jo zasujejo z objemi in poljubi romantično. Sex je enostavnejši, zanj potrebuješ samo nekoga, ki je pripravljen sodelovati ali pa še to ne. Romantika je težja za njo potrebuješ osebo ob kateri v trebuhu dobiš frfotajoč občutek. Nekoga, ki pozna vsako tvojo najbolj skrito misel, brez da bi mu jo povedala naglas. Osebo ki te ima rada zaradi tistega kar si in tistega kar je ona ko je z teboj.


I think that this si not true!

torek, 4. september 2012

You'll be the best memory of my summer, my favourite secret.

I'm standing in the dark, she's dancing on the table. I'm looking through, the glass she's someone elses angel.

Jesen se je počasi bližala, in občutek je imela, da se z njo bliža še ena zima, ki jo bo preživela sama, z čaji in svojo odejo. Čeprav se je poletje zaključilo so ostali spomini, ki se jih je na vse načine hotela znebiti  in nekako ji je to tudi uspelo. Potisnila jih je v tih, oddaljen prašen kot svojih misli in ponovno začela živeti vsak dan posamezno.

Vedno sem imela rada jesen, in na njo sem vedno rada gledala kot na hladno prho po vročem poletju. Noči se začnejo daljšati in postajati hladnejše. Drevesa zamenjajo barvo iz zelene v vse mogoče pisane odtenke rumene, rdeče, oranžne in rjave. Vonj po pečenem kostanju in spomini na poletje, ki pogrejejo moje premraženo telo.


Could you, like, stop fucking with my emotions? thanks

Resnično. Nekaj časa nazaj sem neprestano poslušala, da nisem poštena do njega, da mu dajem lažna upanja, da se igram z njegovimi čustvi, vendar sedaj resnično ne vem več kdo se tukaj z kom igra. Prizna mi da bi zame naredil vse potem, da njegova dejanja kažejo nekaj povsem drugega. In enostavno sem sita igranja te igre. Po resnici tudi sama še vedno ne vem kaj točno čutim do njega. Včasih se mi zdi, da je ponovno vsa ta ideja, da mi je všeč in da igrava igro, pri kateri neprestano tekmujeva za vlogi glavnih igralcev, samo iluzija v moji glavi. Vendar se potem zalotim kako sanjam o njem, pri belem dnevu in soncu na nebu.



Resnično bi si rada kupila, cigaretnico pa nimam najmanjše ideje kje bi lahko našla kakšno?