sreda, 29. junij 2011

Do i get bonus points, if i act like i care?

Zadnjih 10 minut sem presedela pred odprtim oknom za nov blog in z prsti na tipkovnici ter razmišljala kaj bi napisala. Nič, na misel mi ni prišla niti ena sama ideja.

Zdi se mi, da bo to poletje predvsem zabito z gledanjem 90210.


5 razlogov zakaj enostavno moraš oboževati poletne počitnice:
* ker si lahko celo noč pokonci in potem spiš podnevi.
* ker si ves dan lahko v pižami in brez modrca.
* ker ti preden greš ven ni potrebno nase navleči 16 stvari da te potem ne zebe.
* ker vedno lahko v zadnjem trenutku sestaviš načrt za večer in veš da bo odličen.
* ker na voljo dovolj časa, da se usedeš in si prebereš resnično dobro knjigo.


Enostavno nimam dobrega dneva za nič danes.

nedelja, 26. junij 2011

Fuck love.

Šole je uradno konec in začetek poletja nebi mogle biti boljši. Čeprav nekateri še ne moremo povsem uživati v počitnicah.

Petek je bil nepozaben in glede na to, da sem še malo preden sem šla odločala ali bi šla ali ne, bi mi bilo če nebi šla žal. Domov sem prišla ob pol 4h in sem šla naravnost v posteljo, soboto in nedeljo sem tako rekoč prespala, moje noge in vrat pa so v strašnih bolečinah že dva dni.


7 facts about my room.

* v njej so vse moje najljubše stvari.
* stene moje sobe so posebne, ker so polepljene z spomini.
* prvi predal pri nočni omarici ne odpiraj, nikoli razen če ti dam dovoljenje.
* postelja, je moja največja ljubezen.
* nikoli ne pričakuj, da bo popravljena ker nebo.
* odpiranje omar zna biti nevarno.
* knjige in plišaste igrače so nekaj brez česa ne gre.


I'm sorry i wasn't lestening. I was thinking about having sex with you.

ponedeljek, 20. junij 2011

No excuses.

Če bodo vsi vikendi med poletnimi takšni kot so bili zadnji trije bodo moja jetra odpovedala in moja pljuča bodo zbolela za rakom.

Preživela sem še en odličen vikend. V petek se je šoping iztekel po načrtih in kupila sem vse razen čevljev. V soboto sem bila na nekem pikniku kjer sem 2 uri skupaj skakala po trampolinu in me posledično še vedno bolijo podplata, z Hano sva imeli resnično dober pretep, ki pa se je na žalost končal z modricami na mojih nogah. Potem sem šla z Maticom v Ljubljano ker je Blaža peljal na Sidartho in potem mene v Turnše na Čudežno noč. Pri Mateju smo igrali drikopoly in potem počakali, da so čarovnice prižgale kres. Ker je bilo malo preveč pijače vključene se je nedelja prespala.


Cause in the end all you really have is memories.

Večer kot vsi tisto poletje, le da je bilo tokrat drugače. Tokrat je nekje v zraku, nekaj kar jo je dušilo in ji ni pustilo, da se prepusti svobodi, ki jo je imela. In ko so se ljudje začeli zbirati ob ognju, ki so ga prižgali malo prej, je vedela. V glavi so se vrtele podobe, spomini, dejanja, pomešana in neurejena. Vdihnila je, globoko pot vdihneš ko nekaj časa plavaš pod vodo brez zraka. In podobe, spomini so se postavili v vrstni red. Misli so odplavale, nazaj v čas, ko ga je poznala in imela rada. V trenutke ki sta jih preživela skupaj. V čas ko sta obstajala samo onadva.


But the memories are so hard to let go.




Ker sem umrla od smeha.

četrtek, 16. junij 2011

Fuck regrets!

Zdi se mi, da je teden minil z svetlobno hitrostjo, kar lahko pomeni samo eno. Da se bliža poletje. Poleti čas vedno hitreje mineva saj pri meni je bilo vedno tako.

Vem ponovno zanemarjam svojo najljubšo stvar, pisanje bloga vendar v zadnjih dneh enostavno ne najdem časa. Dopoldne hodim na prakso, popoldne prespim ali pa se učim, zvečer pa pogledam kak film ali berem knjigo in potem enostavno pozabim na blog.

Jutri je petek in načrt je takšen, da upam da bom lahko prej zaključila z prakso, da se potem spokam v Ljubljano v šoping in po nov telefon. In dobra novica je, da je Matic KONČNO naredil izpit za avto. Yay him.


Iz vročega poletnega dneva je zakorakala skozi velika, težka lesena vrata in ko se je hladen zrak dotaknil kože jo je po vsem telesu zmrazilo. Iz sebe je izdihnila vroč soparen zrak, ki jo je dušil in vdihnila. V njenih nosnicah se je razširil domač vonj po zatohlem, po papirju ki je počasi z leti razpadal, lahko je zaznala nešteto vonjev in vsak iz med njih ji je bil tako prijeten, domač. Noge so je same odnesle na oddelek kjer je vedno iskala knjige. Preletela je police in si jih nekaj izbrala. Oboževala je vonj po starih že tisočkrat prebranih knjigah, ki so nosile na milijone zgodb in dogodivščin iz krajev kjer so bile.


I miss these things:

* Vstati od osmih in se iti igrati do večera ne glede na to kakšno je bilo vreme.
* Se ne obremenjevati kako izgledamo.
* Se ne sikerati če mu nismo ali ji nismo bili všeč.
* Umazati se ter potem priti domov in si narediti milnate kopeli.
* Ko je bilo preklinjanje še tako zelo grda stvar.
* Ko nismo preživeli vsega dneva na facebooku.
* Ko je bil edini razlog da so dekleta jokala ker so se udarila ali pa je nekdo umrl.
* Ko si se zvečer pred spanjem stisnil v mamin objem.
* Ko so naši starši načrtovali s kom bomo hodili na zmenke.
* Ko nam še niso sodili za vsako malenkost.


 5 things to do this summer:

Ostajati pokonci do 5 zjutraj.
Napiti se ga v ponedeljek.
Dovoljeno mi biti da počnem karkoli si želim. 
Imeti fotoaparat vedno pri sebi.
Imeti poletje kot ga imata PHINEAS & FERB.



We all tried to grow up too fast.


Želim se naučiti izdelovati take ptice.

sobota, 11. junij 2011

Ampak vedno je jutri nov dan.

V resnici spet ne vem, kje bi začela. Kajti dan je bil resnično dober. Kaja s svojimi facami ob katerih človek umira od smeha in Tinine izjave o sexu, ter njegovi smsji. Potem pa ti trije stavki pokvarijo vso dobro voljo in ne želiš si drugega, kot da ga preprosto nebi bilo v tvojem življenju. Kakorkoli.


Zvita v klopčič je ležala z glavo naslonjeno na blazino v kotu svoje postelje. Nekje v ozadju sobe je igrala otožna melodija in po njenem licu je tekla solza. Velika, krokodilja, topla in slana solza in se ustavila v kotičkih njenih ustnic. Utrla se ji je še ena a tej ni uspelo doseči kotičkov ust, da bi lahko okusila njen slan okus, z robom rokava katerega je imela stisnjenega v pest jo je zastrla preden ji je uspelo steči po licu. Jeza v njej se je stopnjevala in sovražila je, da je vedno ko je bila jezna jokala. Jeza, ki jo je čutila se je vedno prelevila v solze, ki so drsele po njenem licu. Sovražila je sebe, njega in svet, ki jo je obdajal. Sebe ker si je želela, da bi imela dovolj poguma, da bi mu povedala kako zelo ga sovraži in kako malo ji je mar zanj. Njega ker je vedno opazil samo njene napake, njene spodrsljaje. In svet ter ljudi na njem ker se je v zadnjem času vedno počutila samo ne glede na to koliko ljudi jo je obkrožalo.


Ker že dva popoldneva ne delam drugega kot poležavam v postelji z knjigo in razmišljam o raznih stvareh sem se odločila, da bom letošnjo poletje bila malo bolj ustvarjalna. Želim si, da bi naredila na milijone papirnatih zvezdic in jih nato obesila na nit ki bo segala iz enega konca sobe do drugega. Rada bi se naučila izdelovati papirnate ptice. In vsak dan narediti novo zapestnico, ki bo spominjala na tisti dan.