Vse kar si je želela, je bil nekdo, ob katerem bi se ponovno počutila živo. Nekdo, ki bi ji ponovno dal občutek popolnosti. Neprestano se je tako zelo trudila, da bi imela ob sebi nekoga, ki bi jo občudoval, da si je v glavi začela domišljati zaljubljenost, ki je v resnici ni bilo. Čeprav so obstajali fantje, ki so jo privlačili, v bližini nobenega od njih ni čutila tistega občutka. Mogoče se je neprestano preveč trudila, najti tistega pravega, namesto da bi njemu dovolila da najde njo.
Moments. Life is a series of moments. Let them go. Let them all go.
Celo sedaj sem se lahko spominjala tistega občutka nepobegljive navezanosti, kot so magneti navezani na hladilnik. Smešno, kako je nekdo, lahko tako velik del tebe, kot da se smejita istim šalam in jesta sladoledni kornet na isti način, si delita igrače, sanje in vse razen srčnega utripa in potem en dan - nič. Ne delita si ničesar več niti sanj in kot, da se nič od tega nikoli ni zgodilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar