Ležala je na postelji in opazovala fotografije prilepljene na steno ob postelji. Spominjala se je vseh skupnih trenutkov, od vsega začetka do konca in se spraševala kje se je vse izgubilo, kje so naredile napako. Zdelo se ji je, kot bi bilo včeraj. Ko so vsako prosto minuto prebile skupaj. Neprespane noči in pogovori, ki so se vedno zavlekli pozno v noč.
Vedno je verjela v to, da bodo one za zmeraj. A je skozi življenje spoznavala, da stvari nikoli niso takšne kot si jih želimo mi. Ljudje se spremenimo, postanemo nekaj za kar smo vedno trdili, da nikoli nebo.
Izgubile so se nekje na poti in poti nazaj ni bilo. Ostalo pa je le vprašanje kolikšen del vsega je bila krivda vsake od njih.
She is not normal, she si fucked up. She is beyond fucked up.
Zanje čase so jo neprestano preganjale čudne sanje. Vsako noč, vedno znova in znova, z vedno drugačnim koncem, če lahko temu rečemo konec. Bila je neprespana, ko si pogledal v njene oči so bile videti utrujene, prazne, kot da bi njena duša zapustila telo. Strah jo je razjedal od znotraj, vsak najmanjši šum ji je pognal kri po žilah in njeno srce je začelo razbijati v divjem ritmu, ki mu ga je narekoval strah. Bilo jo se strah hoditi samo po ulicah na katerih je odraščala in še ko je bila v družbi prijateljev se ji je neprestani zdelo, da jo nekdo opazuje. Opreza za njo na vsakem koraku. Vsakič ko je dobila občutek, da jo nekdo gleda so ji telo spreleteli mravljinci, a ko se je obrnila za njo ni bilo nikogar, samo senca nje same.
Only a few peopel care. The rest are just curious.
Pogled odtujim od množice ljudi in se ponovno opomnim, da ponovno delam isto stvar za katero sem že neštetokrat rekla, da jo bom prenehala. Pogledam njo, mojo najboljšo prijateljico in ji v trenutku ko ujamem njene oči v svoje preberem misli, da počne isto kot jaz. Išče ga v množici ljudi, v množici za katero ve da ga v njen nebo pa še vseeno vztrajno sprehaja svoj pogled od enega do drugega in išče njega v vseh ljudeh katere opazi njen pogled.
Obožuje in občuduje jo. Njeno voljo, vztrajnost in moč. Zdi se ji kot, da je ona edina oseba na svetu kateri še vedno lahko zaupa vse vsako najmanjšo podrobnost, misel in čustvo. Pogovori z njo so tako preprosti, dopolnjujeta si stavke kot, da bi ena drugi brali misli. Ve da je ona edina oseba, ki je verjetno nikoli nebo razočarala. Vedno ji stoji ob strani naj ima prav ali ne, vedno je tam, ko jo potrebuje, ko potrebuje nekoga za iskren pogovor. Ona je njena starejša sestra, tista ki je nikoli nebo imela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar