When nothing goes right, go left.

Ne spomnim se kdaj sem nazadnje sedela pred računalnikom in pisala blog. Tisti pravi blog. Zanje čase je moja glava prazna ali pa se mi stvari, ki jih želim napisati ne zdijo primerne, oziroma bolje rečene bi prizadele veliko več ljudi kot bi hotela. Zato raje ne pišem, pač pa vse misli obdržim zase jih premlevam na milijone načinov in jih nato z časom pozabim.

It's better to try and fail, than to never know and always wonder.

Nekaj časa nazaj je med svojimi starimi dnevniki našla nek star prepognjen list papirja. Previdno ga je vzela v roke ter ga razgrnila, na majhnem koščku tisočkrat prepognjenega papirja je bil napis. Z pisavo, ki bi jo vedno prepozna in z pisavo, ki jo je vedno oboževal je pisalo. If you love two people at the same time, choose the second one, because if you really loved the first one you wouldn't have fallen for the second.
Ko je bila mlajša nikakor ni razumela kako lahko nekdo ljubi dve osebe ob istem času, sedaj je. Obe imaš rada, obe imata pomembno vlogo v tvojem življenju, in ko si z eno od njiju si želiš, da bi imela poleg vseh svoji lastnosti še lastnosti tiste druge osebe. Pa vendar na koncu spoznaš, da ljubiš samo eno od njiju.

No one will never found out what was happening inside me.


Včasih ji je zavidala tisto njeno sproščenost pri vsem kar je počela v življenju, zavidala ji je tisto domačnost z ljudmi čeprav jih je komaj spoznala. Zavidala ji je ker je bila nekoč sama takšna. Sproščena z vsem in vsakim. A se je nekje na poti odraščanja izgubila.

Sedaj je bila nekdo za koga ni točno vedela kdo ali kaj je. Včasih je ljubila branje, tisto lahkotno večerno branje pred spanjem, da je potem lažje zaspala saj je potem vedno razmišljala o tem kaj se bo zgodilo v knjigi ne o tem kaj jo čaka prihodnji dan. Včasih je bilo njeno pisanje tako spontano, tako preprosto, sedaj je vsak napisan stavek tisočkrat pobrisala in nanovo napisala, spremenila vrstni red besed, jih odvzela in dodala. Včasih je ljubila stvari, ki jih sedaj sovraži in sovražila stvari, ki jih sedaj ljubi.

I wanted to believe in all the words i was speaking.


Nekoč ji je neka prijateljica rekla nek stavek, ki ji še vedno vedno, ko stvari niso v najlepšem redu odzvanja v glavi.. NI NUJE, NI PRAVIL.

Imela je občutek, da se je ponovno prenaglila, da prehiteva samo sebe. On je bil vse kar je hotela vse kar je ta trenutek potrebovala. Vedela je, da je tisto kar čuti dobro, pa vendar je bilo v glavi na tisoče vprašanj. Kaj če bo čez nekaj časa spoznala, da ga ne potrebuje več. Kaj če, kaj če in kaj če..

Ker so najbolši piškoti na svetu in ker so darilo od moje pikice.