I need summer.

Imela sem enkraten začetek tedna. Pridige, katerih imam sedaj že resnično dovolj. Vem, da so vse v moje dobro ampak resnični mi nebo pomagalo če mi bo nekdo govoril kaj naj naredim in kako naj to naredim. Mislim, da sem sama dovolj stara, da se zavedam svojih dejanj in posledic le teh.

In danes je bil dan vsekakor boljši kot včeraj. Če že ne zaradi drugega zaradi vremena. Resnično sem potrebovala malo sonca in vitamina D. In jutri je že sreda, ker pomeni, da je petek še en dan bližje. In resnično komaj čakam petek.

How do you know it's over?

"Maybe when you feel more in love with your memories than with the preson standing in front of you."

Vsak dan bolj verjamem, da je v tem stavku veliko preveč resnice. Ljudje se spreminjamo ne glede na to ali sami opazimo spremembe ali jih ne, nekako je to življenjska resnica, ki nam je noben nikoli ne zaupa dokler je ne občutimo na lastni koži. Spoznaš neko osebo in se vanjo zaljubiš, doživljaš z njo lepe trenutke in tudi tiste malo manj lepe in nato nekega dne spoznaš, da oseba, ki stoji pred tabo ni oseba v katero si se zaljubil. Nekdo, ki ti je najbližji čez noč postane tujec in nato spoznaš, da te osebe ne ljubiš več na način na katerega si jo, ampak si zaljubljen in ljubiš spomine, ki si jih delita.

Nekaj dni nazaj sem našla neko idejo kako ostati kreativen pri pisanju. Imaš naslove, kot za nekakšne spise, le da jih pišeš v svoj dnevnik. In eden od naslovov se glasi, love isn't complicated, we are. In nekako sem spoznala, da ta naslov popolno opisuje mene in verjetno še veliko drugih. Neprestano se tako močno trudim najti ljubezen ali nekaj njej podobnega in iščem izgovore, da je zakomplicirana in nemogoča, a nikoli v tem času nisem pomislila, da sem to mogoče jaz.

Why enjoy today when you can be worrying about tomorrow?

Potrebujem day off, resnično potrebujem pobeg v moj mali svet, potrebujem nekaj časa da se sprehodim med policami knjižnice, da vsako knjigo vzamem v roke si jo ogledam in jo občudujem. Potrebujem, zajtrk  v postelji in svoj najljubši film, dolgo kopel in tišino. Sama z svojimi najljubšimi stvarmi z tišino, ki jo tako potrebujem. Vendar vem, da lahko svoj sanjski dan pozabim vsaj za nekaj časa še.

Ljudje neprestano govorijo, da je v življenju če želiš biti srečen potrebno živeti iz danes na jutri. No jaz tega vsekakor nisem sposobna. Konec koncev kako naj se držim tega če vsak dan poslušam, kaj vse moram narediti do naslednjega dne, naslednjega tedna. Če neprestano poslušam, da nobena stvar, ki jo naredim ni dovolj dobra. In kako naj živim iz danes na jutri ne se naj ne zmenim za probleme jutrišnjega dne, če pa me vsi neprestano spominjajo na vse kar nisem naredila dovolj dobro.

Gone too soon.

Počitnic, ki sem jih tako krvavo potrebovala je konec. Jutri se vračamo v solo in v dvomesečno mučenje. In čeprav je bil namen teh počitnic se odklopiti mi nekako ni uspelo. Neprestano sem imela v mislih vse tiste stvari katere sem za ta teden hotela odložiti na stran. V nekaj besedah so bile te počitnice eno samo spanje, hrana in žalost. In čeprav niso bile ene boljših so bili še vedno dni ki, so bili dobri.

Draga mami, čeprav imaš rojstni dan šele jutri in čeprav verjetno nikoli ne boš prebrala tega kar bom napisala, bom to vseeno naredila. Za nami vsemi je vikend, ki ga nikoli ne bomo pozabili. Prehitra smrt bližnjega in veselje praznovanja pomešana z solzami, za katere nikoli nismo vedeli ali so zaradi sreče ali žalosti. Hvala ti, da si najboljša mama na svetu. Si moja najboljša prijateljica, moja svetla lučka v temi, si najboljše kar si kateri koli otrok lahko želi. In čeprav imava svoje nesporazume in slabe dni sem na koncu vsakega dneva vesela, da te imam. Saj veš kako sva se zmenili, ti nikoli ne umreš in jaz ti nekega dne zaupam svojo skrivnost.

In the blink of an eye, we never got to say goodbye. You were gone too soon. Počivaj v miru.